Deset živil, ki so lahko nevarna zaradi nepravilne priprave ali če z njimi pretiravamo

Kuhinja ne skriva nevarnosti le v obliki strupenih gob ali pokvarjenih morskih sadežev. Tudi povsem vsakdanja živila lahko resno ogrozijo zdravje, če jih neustrezno toplotno obdelamo ali če pri njihovem uživanju ne poznamo mere. Tukaj je seznam desetih živil, pri katerih velja biti previden.

Bezeg

Ta starodavna zdravilna rastlina je cenjena zaradi krepitve odpornosti in zdravljenja prehladov. Iz cvetov in jagod pogosto pripravljamo sirupe ali pa cvetove ocvremo in dobimo slastno poslastico. A pozor: bezeg moramo vedno toplotno obdelati. Uživanje surovih delov rastline je nevarno, saj vsebujejo toksine, ki lahko sprožijo slabost, bruhanje ter celo težave z dihanjem.

Muškatni orešček

Nepogrešljiva začimba za bešamel in številne azijske jedi ima tudi svojo senčno stran. Čeprav je v majhnih količinah zdravilen, deluje v prevelikih odmerkih psihoaktivno. Zaužitje prevelike količine lahko povzroči halucinacije, krče, motnje srčnega ritma in slabost. Varna meja je pod 5 gramov dnevno, a k sreči nas pred pretiravanjem običajno varuje že njegova intenzivna aroma.

Koščice in pečke

Ste vedeli, da pečke jabolk ter koščice češenj in marelic vsebujejo snovi, ki se med prebavo pretvorijo v cianid? Strup se sprosti le, če koščico zdrobimo ali pregriznemo. Pri pripravi smutijev jih zato dosledno odstranite. Ena sama koščica verjetno ne bo povzročila škode, večje količine zdrobljenih koščic pa so lahko nevarne, zlasti za otroke in osebe z nižjo telesno težo.

Manioka

Ta južnoameriški gomolj je vse bolj priljubljen kot brezglutenski nadomestek pšenice. Moka iz kasave je odlična za peko in zgoščevanje jedi, vendar ima pomembno omejitev: nikoli se ne sme uživati surova. Da bi nevtralizirali naravno prisotne toksine in preprečili zastrupitev, je nujna temeljita toplotna obdelava, po kateri postane živilo povsem varno.

Morski pajek

Kljub odličnemu mesu se te ribe bojijo mnogi kuharji in ribiči. Vbod z njenimi bodicami namreč povzroči hudo bolečino, oteklino in celo vročino. Ker je strup občutljiv na toploto, je najboljša prva pomoč namakanje prizadetega mesta v čim bolj vročo vodo za vsaj pol ure. V skrajnem primeru pomaga tudi previdno segrevanje rane z ognjem.

Fižol

Uživanje surovega ali premalo kuhanega fižola je lahko zelo neprijetno. Vsebuje namreč toksin fitohemaglutinin, ki že v majhnih količinah sproži simptome hude zastrupitve s hrano, kot sta bruhanje in driska. Da bi toksin uničili in preprečili prebavne motnje, mora fižol vreti vsaj 30 minut pri temperaturi 100 °C.

Mleko

Sveže, nepasterizirano mleko je lahko gojišče nevarnih bakterij, kot sta salmonela in E. coli. Slednja je sicer običajna v črevesju, a v hrani lahko povzroči resna vnetja in okužbe. Rešitev je preprosta: pasterizacija oziroma segrevanje na 60 °C za vsaj 15 minut zanesljivo uniči te mikroorganizme.

Hrenovke

Čeprav jih mnogi uživajo kar iz ovitka, so hrenovke polizdelek, ki zahteva kuhanje. Glavni razlog je tveganje za okužbo z listerijo. Ta bakterija je še posebej nevarna za nosečnice in živčni sistem. Da bi se izognili listeriozi in drugim težavam, hrenovke pred zaužitjem vedno skuhajte.

Tonka

Ta dišeča zamenjava za vaniljo, ki po vonju spominja na mešanico karamele in mandljev, postaja vse bolj dostopna. Vendar tonka vsebuje kumarin, snov, ki je v večjih količinah strup za jetra (zaradi česar je v ZDA prepovedana). Ob zmerni uporabi v sladicah ni nevarna, večji odmerki pa predstavljajo resno tveganje za zdravje.

Brazilski oreščki

Rastejo na amazonskih drevesih in so znani po izjemni vsebnosti selena. Prav zaradi te lastnosti z njimi ne smemo ravnati kot z navadnimi prigrizki. Dovolj sta že eden ali dva oreščka na dan; zaužitje več kot štirih dnevno pa lahko zaradi prevelike koncentracije selena vodi v zastrupitev. Uživajte jih torej kot zdravilo, ne kot hrano za potešitev lakote.